V sredo, 28. januarja 2026, je v muzejski zbirki Rifnik in njegovi zakladi v organizaciji Ljudske univerze Šentjur potekalo zanimivo predavanje z naslovom “Rifnik – med starodavno preteklostjo in sodobnimi pomeni”, ki ga je izvedla doc. dr. Anja Mlakar s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Predavateljica je osvetlila Rifnik kot živo arheološko najdišče, ki skozi tisočletja ohranja svojo vlogo pomembnega prostora spomina, obredja in osebnih doživetij.
Rifnik ni le “kraj iz preteklosti”, temveč prostor, kamor se ljudje nenehno vračajo zaradi njegove bogate zgodovine, narave, lepih razgledov in duhovne komponente. Arheološke raziskave so razkrile, da je bila na vrhu bolj ali manj neprekinjena poselitev od mlajše kamene dobe pa do pozno antičnega časa.
Poseben poudarek predavanja je bil namenjen sodobni interpretaciji arheološkega najdišča, ki je današnjemu človeku lahko zelo atraktivna in unikatna izkušnja. Čeprav je bila naselbina opuščena že v 7. stoletju, spomin nanjo nikoli ni popolnoma zamrl. Danes smo priča ponovni uporabi tega svetega prostora – od občasnih katoliških maš do sodobnih oblik duhovnosti, kjer ljudje iščejo mir, umik iz vsakdana in povezavo z naravo in presežnim.
Dr. Mlakar je izpostavila, da danes Rifnik doživljajo na različne načine: kot arheološki in učni prostor, ki nudi vpogled v tisočletno zgodovino, ko duhovni prostor, kjer se odvija enkrat na leto ob godu sv. Maksimiljana Celjskega tudi maša in je poleg maše v ljubljanski emonski krstilnici unikum v slovenskem prostoru, v sodobni duhovnosti pa vidi Rifnik kot kraj osebnega rituala, ki združuje presežnost z izkušnjo narave.
Predavanje se je zaključilo z mislijo, da znanstvena razlaga preteklosti in osebno doživljanje prostora ne izključujeta drug drugega. Rifnik ostaja živ prostor, kjer vsaka generacija dodaja svoje pomene, preteklost in sedanjost pa ostajata v nenehnem dialogu.
